Z januarjem smo pričakovali, da se bodo naši dnevi nekoliko umirili, da bomo v novo koledarsko leto vstopili nekoliko počasneje, a temu v mravljicah že ni bilo tako.
Tekom meseca se je ponovno razvrstilo veliko dogodivščin, novih izkušenj in znanja. V začetku meseca smo se ponovno pričeli pogovarjati o Sloveniji. Ponovili smo, kar smo že spoznali, se naučili slovensko himno, se pogovarjali o grbu, zastavi in le to iskali po Moravčah. Našli smo kar sedem zastav na našem kratkem sprehodu. Izvedli smo tudi drugi daljši pohod za program Mali sonček in se skupaj s skupino Metulji odpravili na sv. Mohor. Tema »Slovenija« se je nadaljevala in podrobneje smo si pogledali tri regije: GORENJSKO, OSREDNJO SLOVENIJO IN NOTRANJSKO. Pri prvi smo se pogovarjali o reki Savi, spoznali smo, da tu lahko vidimo kozoroge in gamse, obiščemo Kekca v Kekčevi deželi, si ogledamo skoke v Planici in še bi lahko naštevali. Spoznali smo gorenjsko narodno nošo, jo narisali in zgibali harmonike iz papirja. »Povzpeli« smo se na Triglav, kjer smo opazili Aljažev stolp, kasneje pa smo »drsali« na Bohinjskem jezeru, v Blejskem pa smo raje »zaplavali«. Vse to se je seveda dogajalo v telovadnici preko igre in gibanja z veliko naše domišljije. Čez nekaj dni smo se z »vlakom« odpravili v Osrednjo Slovenijo. Poimenovali smo kraje okoli nas in se ustavili v Ljubljani. In to prav zares – odpravili smo se na naš prvi izlet. Z avtobusom smo se odpeljali do Rodice, kjer nas je pravi vlak popeljal vse do Ljubljane. Po poti iz železniške postaje v Ljubljani smo spoznavali pomembne stavbe in kipe. Pri Lutkovnem gledališču smo se z vzpenjačo povzpeli na Ljubljanski grad, od tam pa pot peš nadaljevali nazaj do gledališča, kjer nas je avtobus pobral in peljal nazaj domov. Izlet je bil pester, zanimiv in pravljičen v svoji snežni podobi. Kasneje smo več dni preživeli na zasneženih travnikih v bližini vrtca, kjer smo se kepali, sankali, delali snežake, se po zaledenelih zaplatah drsali in rajali. Notranjska nam je prinesla nekaj novih krajev, gradov, Postojnsko jamo s človeško ribico, Martina Krpana, posebno Cerkniško jezero, Snežnik, vojaški muzej, pozabili pa nismo niti na naše medvede, ki se sprehajajo po tamkajšnjih gozdovih. Prvič smo risali z ogljem in narisali medvede. Izdelali smo slano testo, iz katerega smo oblikovali človeške ribice, katere bodo poleg Aljaževega stolpa in Zmajskega mostu krasile naše police in dopolnjevale našo razstavo o Sloveniji.
Poleg pestrega programa, smo ponovno pričeli s pevskimi vajami in integrirano angleščino, praznovali smo rojstne dneve in obiskali ljudsko knjižnico. Ogledali smo si tudi predstavo Živali pri babici Zimi, tokrat v izvedbi vzgojiteljic. Otroci še vedno pripovedujejo pravljice in pesmi za projekt Pravljični palček, nekateri so svojega že uspešno zaključili, drugi pa vztrajno pripovedujejo naprej in se približujejo svojemu zaključku. Tako smo prišli do konca meseca in že urno korakamo naprej.
Lepo vas pozdravljamo otroci skupine Mravljice s Karmen, Jernejo in Barbaro.
Zapisala: Karmen Mihelčič
